Hitri kontakt
 |
| Spodnje Preloge 55, 3210 Slovenske Konjice |
 |
+386 (0)3 752 07 90 |
 |
+386 (0)3 752 07 91 |
 |
orz@siol.com |
| Več... - poslovna vizitka |
Odpadki |
||
|
Po podatkih Agencije RS za okolje v Sloveniji letno ustvarimo okoli 450 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca; v to količino so všteti tako odpadki iz gospodinjstev kot tudi tisti iz industrijske predelave in storitvenih dejavnosti. Komunalni odpadki v Sloveniji predstavljajo več 82 % vseh odpadkov. Podatki kažejo, da potrošniki proizvedemo še enkrat več komunalnih odpadkov kot industrija, ločeno pa nam jih uspe zaenkrat zbrati žal premalo. Naša država se je v dogovarjanjih z evropskimi ustanovami obvezala, da bo do leta 2007 ločeno zbrala okrog 60 % komunalnih odpadkov in tudi poskrbela, da bodo koristno predelani. Seveda je nujno, da pri tem sodelujejo tudi posamezniki.
|
 |
|
|
Zakaj pogosto slišimo, da so odpadki problem? Težava je namreč v nepravilno sortiranih odpadkih z vsebnostjo bioloških odpadkov Iz podatkov statističnega urada je mogoče razbrati, da je sicer ločeno zbranih odpadkov več, kot kažejo statistike, vendar zaradi neustrezne ločenosti končajo na odlagališču odpadkov. Je to tisti »skupni kup«, na katerem naj bi po mnenju nekaterih končali ločeno zbrani odpadki? To se dogaja v lokalnih skupnostih, kjer nimajo ustreznih sortirnic, da bi lahko ločeno zbrane frakcije ponovno presortirali v uporabne surovine.Za odpadke, ki zaradi neustreznega sortiranja končajo na odlagališču odgovarjajo izvajalci javnih služb in ne občani. Pogosto namreč službe ravnanja z odpadki krivdo za neločevanje odpadkov usmerijo na občane, kar ni pošteno. Najprej je treba ugotoviti, ali imajo vsi občani možnost ločenega zbiranja odpadkov in ali imajo ustrezne informacije o razvrščanju odpadkov. Ločevanje odpadkov je podlaga za izvajanje postopka recikliranja oziroma predelave. Odpadki, ki bi sicer končali na odlagališčih postanejo v drugačni obliki spet uporabni. Kako je s pogoji za ločeno zbiranje odpadkov? Občani pravno (še) niso zavezani, da bi morali ločevati svoje odpadke, občutek moralne odgovornosti se šele oblikuje. So pa k ločevanju odpadkov pravno zavezane občine oziroma izvajalci javnih služb in tudi proizvajalci in predelovalci, oziroma vsi, ki dajejo embalažo in izdelke na trg. Sama postavitev zabojnikov ni dovolj. Za učinkovito sortiranje odpadkov je nujno potrebno vztrajno obveščanje, saj samo postavitev zabojnikov ni dovolj. Pomembno je, da je ekološki otok oz. zbiralnica urejena z različnimi vrstami zabojnikov, za ločevanje papirja, plastike, embalaže in stekla. Ponekod že uvajajo učinkovitejši sistem suho-mokrega sortiranja, kjer občani ločijo biološke odpadke, vso embalažo pa odložijo v rumeno vrečo, ki jo imajo v lastnem gospodinjstvu. V Sloveniji smo v primerjavi z razvitejšimi evropskimi državami v zaostanku pri doseganju zastavljenih ciljev o količini odpadkov, ki še vedno končajo na odlagališčih. Ob naraščanju odpadkov seveda na urejenih odlagališčih zmanjkuje prostora. Zato moramo občani spremeniti tudi naše nakupne navade inizbirati izdelke, ki ne »proizvajajo « prevelikih količin odpadkov, in take, ki jih podjetja lahko predelajo oziroma reciklirajo. |
| < Prejšnja | Naslednja > |
|---|