Manjvredna živila

Pridelovanje zelenjave in sadja pod umetnimi pogoji in z dodajanjem kemikalij za hitrejšo rast prispeva k temu, da imamo vse leto na voljo paradižnik ali jagode. Otroci ne vedo več dobro, kaj sploh lahko pridelamo v Sloveniji in kaj pridelujemo v različnih letnih časih. Toda težave, povezane z našo hrano, niso zgolj v kilometrih in v izgubljeni svežini, v letnih časih in zbledelih okusih. Za večino v trgovini kupljenih živil namreč velja, da so bila na zapleten način obdelana ter da so postala nekaj, kar je v resnici slabše in manj vredno od prvotnih živil.

Pred predelavo je večina živil odličen vir beljakovin, balastnih snovi, vitaminov in mineralov. Ponavadi vsebujejo malo nasičenih maščobnih kislin ali soli in v njih ni belega sladkorja. V naše trgovine pa prihajajo predvsem živila, ki so bila tako ali drugače predelana. Približno 80 % živil zaužijemo v predelani obliki, industrija pa nam ponuja vedno več novosti, posebno v obliki hitre hrane. Večino teh živil je težko proizvesti brez dodatkov, nekaterim živilom pa je bila spremenjena tudi genska zasnova. Ker so trgovine največji vir hrane, ki jo uživamo, smo tudi potrošniki tisti, ki najbolj odločamo o načinih pridelave. Vedno bolj priljubljena oblika je biološko oziroma ekološko pridelana hrana. Zavest kupcev narašča, morda ravno zaradi vse večjega števila bolezni, ki so nedvomno povezane z določenimi načini prehranjevanja in posledičnim onesnaževanjem okolja.