Ostali prispevki na tem projektu
Zaključeni projekti
- Projekt zdravih mest
- 48 ur
- Ino 09
- Odpadki - priložnost za trajnostno inovativnost
- Manj hrane med odpadki
- Ohranjanje biotske raznovrstnosti
- Center ponovne uporabe
- Mobilna lokalna tržnica
- Manj plastike na pokopališča
- Akcija »-100 kg«
- Ukrep -75%
- Akcija »bolje staro kot novo«
- Ino 10
- Evropski teden zmanjševanja odpadkov
Hitri kontakt
| Spodnje Preloge 55, 3210 Slovenske Konjice |
|
+386 (0)3 752 07 90 |
| +386 (0)3 752 07 91 |
| orz@siol.com | |
| Več... - poslovna vizitka |
SKRB ZA STRATEŠKO DOBRINO NA KONJIŠKEM |
|
|
|
V okviru projekta Zdravo mesto, ki poteka pod okriljem Občine Slovenske Konjice, je 21.9.2011 potekal sestanek na temo zagotavljanje zdrave pitne vode kot dobrine na konjiškem. Sestali so se upravljavci lokalnih vodovodnih sistemov, direktorica JKP d.o.o. Slovenske Konjice, predstavnica Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in predstavnica Občine Slov. Konjice.
|
Direktorica JKP d.o.o. mag. Špela Hlačar je povzela probleme vodovodnega sistema na konjiškem območju. Povedala je, da bi bila potrebna sanacija dotrajanih vodovodnih sistemov, prav tako bi bila potrebna zamenjava 10 km azbestnih cevi. Poudarila je, da je največji problem v času neugodnih vremenskih razmer, ko prihaja do kaljenja vodnih virov. Problem bi bil rešljiv z vrtino v Žičah. JKP d.o.o. kot upravljavec javnega vodovodnega sistema izvaja sistem HACCP, pri čemer z identificiranjem možnega tveganja pri vseh fazah procesiranja vode lahko zagotavljajo varnost za končnega uporabnika. Predstavniki Krajevnih skupnosti Polene, Konjiška vas, Gračič- Bezina in Spodnje Preloge, (skupaj oskrbujejo 10 odstotkov uporabnikov) so predstavili svoj pogled na zagotavljanje kakovostne pitne vode iz njihovih lokalnih vodovodov. Na sestanku je sodelovala tudi dr. Simona Uršič iz celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki spremlja kakovost pitne vode na konjiškem. Pojasnila je, da se pri proizvodnji, pripravi in distribuciji pitne vode lahko pojavijo biološka, kemična, fizikalno-kemična tveganja. Biološka tveganja pomenijo prisotnost živih organizmov vključujoč mikroorganizme kot so bakterije, virusi, protozoi – praživali, helminti – gliste, kvasovke, plesni. Vsak vodni vir (tudi podzemni) ima nekaj svoje mikrobne flore, ki se potem najde tudi v omrežju, mikrobi pa se v vodo sproščajo tudi iz notranjih oblog – biofilmov na pipah in ceveh ali pa vstopajo v omrežje na različne druge načine. Kemična tveganja povzročajo intenzivno poljedelstvo in živinoreja, nehigiensko odvajanje odplak v neurejene greznice ali kar v opuščene vodnjake, številne opuščene in še aktivne gramoznice, melioracijski jarki, ki segajo do nivoja podtalnice, obcestni jarki v katere se direktno spuščajo odplake, neurejena odlagališča odpadkov in podobno. Fizikalno-kemična tveganja kažejo prav tako na zdravstveno neustreznost pitne vode, zato tudi predstavljajo tveganje za zdravje porabnikov.
Preventivni ukrepi za zagotavljanje varne pitne vode
Udeleženci razprave so bili enotni, da je mogoče vsako tveganje zmanjšati ali v celoti odpraviti. Pri oskrbi s pitno vodo je značilno to, da večinoma isti preventivni ukrepi zmanjšujejo oz. eliminirajo tako bakteriološka kot tudi fizikalno kemična tveganja. Ti preventivni ukrepi so večstopenjski: določitev vodovarstvenih pasov in upoštevanje predpisanega režima v njih, dovolj globok in tehnično pravilno izveden ter vzdrževan vodni vir, tehnično in higiensko pravilno vzdrževano vodno zajetje z napravami in aparaturami za zajem in pripravo vode. Za razliko od vseh vaških vodovodov, za katere upravljavci zagotavljajo popolno varnost in kakovost pitne vode, le na enem območju vaškega vodovoda zaradi intenzivnega kmetijstva v preteklih časih, predstavljajo največji problem pesticidi (desetilatrazin) in nitrati v podtalnici.
V razpravi so upravljavci vodovodov kot največji problem izpostavili določitev vodovarstvenih pasov, ki jih razen v KS Konjiški vasi še ni določenih. Prav tako so v razpravi poudarili pomen preventivnih ukrepov v primeru onesnažene vode. V primeru biološkega onesnaženja je kot prvi ukrep predpisano obvezno prekuhavanje vode, pri kemijskem onesnaženju pa ta ukrep ne zadošča. V zaključku so poudarili pomen večjega okoljskega ozaveščanja ljudi, saj pogosto tudi zaradi nevednosti s svojimi ravnanji uničujejo strateško dobrino, od katere je odvisno naše življenje.| < Prejšnja | Naslednja > |
|---|



