AKTUALNO

English German Slovenian

donacija dohodnine
Donacija dohdnine

 

logo min javna uprava

ne-vec-ampakbolje

 

22 08 18 pasica1

http://www.orz.si/images/Slike-logo-uni/logos/logo-prog-pod.jpg

http://www.orz.si/images/Slike-logo-uni/logos/logo-kmetijski-sklad.jpg

 

navdih trajnosti

 

 

2021 021 maske 02

ORZ v boju proti onesnaževanju z maskami za enkratno uporabo opozarja, da:

odvržena maska v naravo, potrebuje 500 let, da izgine.

V morjih gre za huda onesnaževanja zaradi negatovnega  vpliva na kakovost vode in  vpliva na živali

Rešitev zaščitnih mask za enkratno uporabo ni le sežig mask, ker je stopnja ustvarjenih emisij CO2 ogromna, prav tako ne v odlaganju na odlagališča. Govorimo o stotinah milijard mask na planetu. Edina ekološka rešitev v naših očeh je ponovna uporaba tega materiala, zato morajo biti izdelane iz  organskih biorazgradljih materialov. V svetu se trenutno široko tržijo bombažne, platnene, bambusove, svilene in konopljene maske. Raziskujejo se tudi drugi bolj iznajdljivi materiali z dodatnimi lastnostmi. Na avstralski tehnološki univerzi Queensland (QUT) je bil razvit izdelek iz odpadnega rastlinskega materiala, kot so vreče iz sladkornega trsa in drugi kmetijski odpadki. Prvotni cilj je bil razviti biorazgradljive maske proti onesnaževanju. Zdaj je ideja, da bi ga lahko uporabili tudi za zaščito pred COVID-19, saj nanocelulozni material, ki diha, odstrani delce, manjše od 100 nanometrov, velikosti virusov.

http://emag.medicalexpo.com/face-masks-new-solutions-to-reduce-their-negative-impact-on-the-environment/

2021 01 maske

Ogromen porast uporabe zaščitnih mask za enkratno uporabo po vsem svetu je slaba novica za okolje. Nekatera tuja podjetja predstavljajo maske za enkratno uporabo in trdijo, da so "ekološke 'in da se lahko reciklirjo. Vendar to preprosto ni res. Okoljske skupine po svetu so izrazile zaskrbljenost zaradi vpliva, ki ga imajo enkratne maske za obraz, izdelane iz plastike, na okolje. Smernice vlade Združenega kraljestva spodbujajo ljudi, naj se odločijo za pralne in ponovno uporabne obrazne maske, vendar smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da bi nekatere skupine morda želele uporabljati medicinske maske v določenih okoljih. Po podatkih raziskovalnega središča za plastiko Innovation Hub University College v Londonu, je le polovica prebivalstva Združenega kraljestva uporabljala  maske za enkratno uporabo, to pomeni približno 12 milijard mask na leto in ustvari se jih več kot 30.000 ton onesnaženih plastičnih odpadkov. Toda ali bi maske za enkratno uporabo lahko reciklirali? Nekatera podjetja so ustvarila različico, za katero pravijo, da jo je mogoče reciklirati, vključno z masko Mask Bros EcoBreathe, ki smo jo videli oglaševano na Facebooku. Na žalost je to trditev težko uveljaviti v praksi. Mask za obraz ni mogoče reciklirati po običajnih postopkih. Kot je predpisano, je potrebno maske za enkratno uporabo odložiti v zabojnik za ostale odpadke in nikakor ne sodijo med surovine za predelavo.

 

https://www.which.co.uk/news/2020/10/can-you-recycle-disposable-face-masks-some-brands-say-so-but-the-reality-isnt-quite-so-rosy/

Nekatera vprašanja prevladujejo. Krožno gospodarstvo je pretežno regionalna dejavnost, ki nadomešča delovno silo z energijo. Sedanja osredotočenost na obdavčitev dela in subvencioniranje energije je zato glavna ovira. Trajnostni sistem obdavčitve neobdavčitve obnovljivih virov, vključno s človeškim delom, temveč obdavčitev neobnovljivih virov bi privedel do velikega premika k regionalnemu krožnemu gospodarstvu. Znanje in znanje krožnega gospodarstva danes temeljijo na servisnih delavnicah in upravljavcih voznih parkov, ne pa na akademskem svetu. Na svetu obstaja pol ducata univerzitetnih stolov za ponovno proizvodnjo, na stotine pa za proizvodno tehnologijo in noben ne poučuje ekonomije krožnega gospodarstva. Če želimo, da se zlasti MSP preusmerijo na krožno gospodarstvo, moramo študente izobraževati in jim dati ekonomsko in tehnološko znanje o teh dejavnostih - delovanju in vzdrževanju sistemov in blaga vseh vrst. Manjkajoča tehnologija je večinoma povezana z optimizacijo preostale življenjske dobe uporabljenih komponent ob upoštevanju utrujenosti materiala.

Preberi več

logo teden odpadkov logo reuse campanja

 

OD 21. DO 29. NOVEMBRA 2020

 

Evropski teden zmanjševanja odpadkov (EWWR) spodbuja vse Evropejce in ne samo, da v enem tednu v novembru izvajajo akcije ozaveščanja o trajnostnem ravnanju z viri in odpadki.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov (EWWR) je največja kampanja za ozaveščanje o preprečevanju nastajanja odpadkov v Evropi. Pod vodstvom lokalnih in regionalnih javnih oblasti združujemo vse vrste drugih akterjev - državljane, šole, podjetja, nevladne organizacije, združenja -, ki organizirajo dejavnosti za ozaveščanje o zmanjševanju odpadkov. Kot vsako leto, bomo tudi letos sodelovali z aktivnostmi ozaveščanja na temo »nevidni odpadki«. Letos namreč teden zmanjševanja odpadkov ozavešča, da se javnost informira in ozavesti o ogromni količini odpadkov, ki jih nezavedno ustvarjamo. Te odpadke moramo narediti vidne, da se lahko premišljeno odločimo, kateri izdelek bomo kupili, in prevzamemo odgovornost za svoj odtis. Proizvajalci, potrošniki, odločevalci, vsi lahko ukrepamo za zmanjšanje nevidnih odpadkov. Podaljšanje življenjske dobe izdelkov s ponovno uporabo in popravilom, nakup rabljenih izdelkov, najem in skupno uporabo izdelkov, namesto lastništva, pridobitev znaka za okolje in vključitev v sheme odgovornosti proizvajalca.

ORZ bo zato v tem tednu preko družbenih omrežij spodbujal k preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi, ki se udajanja tako v ozaveščanju kot v praksi v okviru mreže Center ponovne uporabe.

 

Preberi več

Osrednja tema 50. dneva Zemlje so podnebni ukrepi

https://www.slovenec.org/wp-content/uploads/2018/04/zem.jpg22. april se kot dan Zemlje na svetovni ravni letos praznuje že 50. leto zapored. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi, zato SURS ob tej priložnosti izpostavlja nekaj izbranih podatkov o emisijah toplogrednih plinov, ki veljajo za glavni razlog podnebnih sprememb.

Okoljsko raziskovalni zavod s statusom v javnem interesu na področju okolja izvaja aktivnosti, ki so primarno usmerjene v varovanje okolja in obvladovanju podnebnih sprememb, pri čemer išče rešitve v inovativnih spremembah obstoječih sistemov in vzpostavlja nove.

https://www.facebook.com/OkoljskoRaziskovalniZavod

Preberi več

https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2017/10/4/stork-2308235_960_720.jpgLetošnja tema - zaščitite naše vrste

Dan Zemlje je svetovni dogodek vsako leto, na katerem več kot 1 milijarda ljudi v 192 državah sodeluje na največjem dnevu akcije, ki je osredotočena na varovanje narave na svetu. Stopnja izumrtja živih bitij še vedno lahko upočasni in mnoge naše upadajoče, ogrožene in ogrožene vrste se lahko še okrevajo, če bomo zdaj skupaj sodelovali pri oblikovanju združenega globalnega gibanja potrošnikov, volivcev, vzgojiteljev,  voditeljev in znanstvenikov. Zahtevati moramo takojšnje ukrepanje.

 

Preberi več

 

 

Preberi več

2018-10-nagroben-svece03Okoljsko raziskovalni zavod izvaja projekt NE VEČ, AMPAK BOLJE ob podpori Ministrstva za okolje in prostor. Že naslov projekta kaže na pomen zavedanja, da ne potrebujemo večno več. Pomemben del aktivnosti ozaveščanja vključuje tudi nagrobne sveče. Slovenci smo namreč še vedno eden od vodilnih narodov po porabi nagrobnih sveč. Tako v Sloveniji zaradi uporabe nagrobnih sveč letno nastane med 8.000 in 10.000 ton odpadkov, ki končajo v zbirnih centrih za komunalne odpadke.

 

Preberi več

2018-04-danzemljeZ VIRI USTAVARIMO VEČ 

22. april 2018: Okoljsko raziskovalni zavod ozavešča o pravilnem modelu porabe virov s ponovno uporabo. Dejstvo, da bi se svetovna poraba naravnih virov do leta 2050 lahko potrojila, zahteva umik zasterelega modela porabe virov in sistemsko podporo krožnemu načinu ponovne uporabe, kjer z obstoječimi viri ustvarimo več.

Preberi več

2021 03 voda 00OB SVETOVNEM DNEVU VODE, 22. MAREC 2021

Kot kažejo različne raziskave, gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan se  iztoči za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov, Evropejci 200, Palestinci 70 in Haitijci 40 litrov vode.

95 % vse vode onesnažimo z detergenti, s čistilnimi sredstvi, praški in drugimi serdstvi. Problem, je da se zaradi zastarelih vodovodnih sistemov izgubi tudi do 50 % pitne vode, preden ta pride do naših pip. Nekateri detergenti, ki se uporabljajo v gospodinjstvu vsebujejo fosfate, s katerimi se hranijo alge. Te se v vodi, bogati s fosfati, bujno razrastejo in porabijo vso, za življenje drugih živali in rastlin, potrebno količino kisika v njej. Zaradi onesnaženosti površinskih voda kar 20 % rib grozi izumrtje. Potencial varčevanja je v uporabi »sive vode« in deževnice, ki jo lahko znova uporabimo.

Preberi več

Hiter način življenja, ki ga živimo, močno onesnažuje naše okolje, prav tako pa našemu planetu precej škodi tudi hitra moda. Tekstilna industrija je namreč kar druga največja onesnaževalka okolja na svetu.

Tekstilna industrija namreč zaradi masovne proizvodnje porablja veliko pitne vode, uporablja mnoge kemikalije, ki onesnažujejo podtalnico, proizvaja ogromno količino odpadkov, zaradi pridelave surovin za tkanine, kot je bombaž, pa izsekava tudi neverjetne količine gozdov, ki jih planet sicer nujno potrebuje za normalno delovanje in ohranjanje atmosfere, v kateri živa bitja lahko dihamo.

Preberi več

S 1.7.2021 bo na Nizozemskem stopil v veljavo depozitni sistem za plastenke s kavcijo v višini 15 centov. Zavezništvu za depozit se je pridružilo 98 % občin in vse komunale, saj so prednosti jasne. Hkrati imajo na Nizozemskem boljše podatke in ocenjujejo, da v njihovi naravi vsako leto konča kar med 50 in 100 milijoni plastenk. Obveza za 90 % stopnjo zbiranja iz direktive o plastiki za enkratno uporabo je dodala še zadnji argument in zavezništvu je tako uspelo premagati pritiske trgovcev in embalažne industrije.

Preberi več

Cilji programa preprečevanja odpadkov

Naravni viri na Zemlji, kot so voda, tla, kovine, minerali, goriva in biotska raznovrstnost, zagotavljajo našo hrano, energijo, zavetje in ostale dobrine, ki jih uporabljamo za preživetje in razvoj. V poročilu »Resilient People, Resilient Planet: A Future Worth Choosing«, so  Združeni narodi opozorili, da je naš planet pod izjemno stresom; ki ga povzroča hitro rastoče število srednjega razreda potrošnikov. Ocenjuje se, da bo svet v manj kot v 20 letih, potrebovali 50% več hrane in 45% več energije. Spričo tega naraščajočega trošenja, naši viri ostajajo omejeni. Rezultat tega položaja pa so preobremenitve nosilne zmogljivosti planeta in posledično pomanjkanje surovin in živil.
Vsako leto se v EU porabi skoraj 15 ton surovin na osebo, medtem…

NARAVNE REŠITVE ZA REŠEVANJE IZZIVOV Z OSKRBO Z VODO

22. marec - Svetovni dan vode. Okoljsko raziskovalni zavod s statusom v javnem interesu na področju varstva okolja opozarja na nujne sistemske spremembe in implemenatcijo izboljšanih poslovnih modelov, ki v ospredje postavljajo naravo in človeka.

Svetovni dan vode nas opozarja, kako pomembno vlogo in vpliv ima ta naravna dobrina za naša življenja ter vsako leto osvetli raznovrstne načine, kako lahko naš odnos do vode izboljšamo. Letos poteka v znamenju iskanja naravnih rešitev za reševanje izzivov z oskrbo z vodo v 21. stoletju. Iskanja bolj trajnostnih in stroškovno učinkovitih pristopov, ki bodo pomagali uravnovesiti vodni cikel in hkrati tudi zadovoljiti potrebe po vodi za vse večjo svetovno populacijo se morajo implementirati že v naših domovih in loklanih okoljih. Zaradi pretiranega onesnaženja, ki ga povzroča netrajnostna potrošnja, se vodni viri izgubljajo za vedno.

 

Preberi več

logo-vec-kot-odpadki

Več kot odpadki

Aplikacija za ravnanje z odpadki

Repair Cafe

Facebook

Pridruži se nam na Facebooku

Twitter

Twitter

Pridruži se nam na Twitter-ju

Powered by Amazing-Templates.com 2014 - All Rights Reserved.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje.

Več...

V REDU