Kako ravnamo s starim papirjem?
Izraz »star papir« je sicer običajen in pogosto rabljen, vendar za današnje čase premalo natančen. Za nov list papirja, ki smo ga zaradi nepravilno napisanega stavka zmečkali in vrgli v koš, to prav gotovo ne velja. Papir, ki ga ne rabimo več in nam povzroča napoto ali je odveč, bi ustrezneje poimenovali »odvečni papir«. Ta lahko zaide v zabojnik in od tam na odlagališče.Če je bil odložen v zabojnik za papir in ga zbiralec pripelje k proizvajalcu papirja, bo predelan v nov papir. Trdimo, da je nov papir v trenutku lahko star papir in da se iz starega papirja proizvaja nov papir. Primer so kupi reklamnih sporočil v pisemskih nabiralnikih ali v za ta namen pripravljene škatle, ker pač teh reklam nihče ne mara niti pogledati, kaj šele brati. Na ekoloških otokih so nameščeni zabojniki za odpadni papir, zato vam svetujemo, da ves odvečni papir, poleg reklamnih sporočil tudi papirno embalažo odložite v te zabojnike. Ločeno zbran papir v centrih za ravnanje z odpadki ponovno pregledajo, razvrstijo po posameznih vrstah, npr. časopisni papir skupaj, povoščen papir reklamnih sporočil skupaj, kartonske škatle skupaj…itd., saj se v procesu reciklaže iz posamezne vrste papirja izdela nov izdelek; kot so nove kartonske škatle, papir za tiskanje časopisa, embalaža za jajca, pisemske ovojnice itd.
Zakaj reciklaža?
• Za 1 tono papirja je potrebno posekati 17 dreves.
• 1 drevo lahko prečisti 25 kilogramov onesnaženega zraka v enem letu.
• 1 tona recikliranega papirja porabi 64% manj energije, 50% manj vode, za 74% zniža emisije nevarnih snovi v zrak, reši 17 dreves ter ustvari 5 krat toliko delavnih mest kot 1 tona papirja narejenega iz lesa.
• Uporaba sekundarnih surovin pomeni precejšnje znižanje porabe energije v primerjavi z uporabo primarnih surovin na primer….bodite pozorni, kam boste danes odložili papir.